2Ki 17 | SloKJV | STEP | V dvanajstem letu Judovega kralja Aháza je v Samariji nad Izraelom pričel kraljevati Elájev sin Hošéa [in kraljeval je] devet let.

2 Kings 17

17. Poglavje

1 V dvanajstem ^{▼▼[Leta 730 pred Kristusom.]} letu Judovega kralja Aháza je v Samariji nad Izraelom pričel kraljevati Elájev sin Hošéa ^{▼▼[Hošéa: hebr. rešitelj.]} [in kraljeval je] devet let. 2 Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, toda ne kakor Izraelovi kralji, ki so bili pred njim.

3 Zoper njega je prišel gor asirski kralj Salmanasar in Hošéa je postal njegov služabnik in mu izročil ^{▼▼izročil: hebr. predal.} darila. ^{▼▼darila: ali, davek.} 4 Asirski ^{▼▼[Leta 725 pred Kristusom.]} kralj je pri Hošéu našel zaroto, kajti ta je poslal poslance k egiptovskemu kralju Soju, pa ni prinesel nobenega darila ^{▼▼darila: ali, davka.} k asirskemu kralju, kakor je počel leto za letom, zato ga je asirski kralj zaprl in ga zvezal v ječi.

5 Potem je asirski kralj prišel gor skozi vso deželo, se dvignil do Samarije in jo tri ^{▼▼[Leta 723 pred Kristusom.]} leta oblegal.

6 V devetem ^{▼▼[Leta 721 pred Kristusom.]} letu kralja Hošéa, je asirski kralj zavzel Samarijo in Izraela odvedel proč v Asirijo ter jih nastanil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev. ⁱ

7 Kajti bilo je tako, da so Izraelovi otroci grešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je privedel gor iz egiptovske dežele, izpod roke faraona, egiptovskega kralja in so se bali drugih bogov 8 in hodili po zakonih poganov, katere je Gospod pregnal izpred Izraelovih otrok in [po poganskih navadah] Izraelovih kraljev, ki so si jih naredili. 9 Izraelovi otroci so zoper Gospoda, svojega Boga, naskrivaj počeli te stvari, ki niso bile pravilne in si gradili visoke kraje po vseh svojih mestih, od stražarskega stolpa do ograjenega mesta. 10 Postavljali so si podobe ^{▼▼podobe: hebr. kipe.} in ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom 11 in tam zažigali kadilo na vseh visokih krajih, kakor so počeli pogani, katere je Gospod pred njimi odvedel proč in izvrševali zlobne stvari, da Gospoda izzivajo k jezi, 12 kajti služili so malikom, o katerih jim je Gospod rekel: „Vi ^k ne boste počeli te stvari.“ 13 Vendar je Gospod pričeval zoper Izraela in zoper Juda po ^{▼▼po…: hebr. po roki vseh prerokov.} vseh prerokih in po vseh vidcih, rekoč: „Obrnite ^m se od svojih zlobnih poti in se držite mojih zapovedi in mojih zakonov, glede na vso postavo, ki sem jo zapovedal vašim očetom in ki sem jo poslal k vam po mojih služabnikih prerokih.“ 14 Vendar niso hoteli poslušati, temveč so otrdili svoje vratove, podobno vratovom svojih očetov, da niso verovali v Gospoda, svojega Boga. 15 Zavrnili so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je sklenil z njihovimi očeti in njegova pričevanja, ki jih je pričeval zoper njih. Sledili so ničevosti, postali prazni in odšli za pogani, ki so bili naokoli njih, glede katerih jim je Gospod naročil, da naj ne bi počeli kakor oni. 16 Zapustili so vse zapovedi Gospoda, svojega Boga in si naredili ⁿ ulite podobe, celó dve teleti, naredili ašero, oboževali vso vojsko neba in služili Báalu. 17 Svojim sinovom in svojim hčeram so velevali, da gredo skozi ogenj in uporabljali so vedeževanje, izrekanje urokov in se prodajali, da počno zlo v Gospodovih očeh, da ga izzivajo do jeze. 18 Zato je bil Gospod zelo jezen nad Izraelom in jih odstranil iz svojega pogleda. Tam ni ostal nihče razen samo Judov rod. 19 Tudi Juda se ni držal zapovedi Gospoda, svojega Boga, temveč je hodil po Izraelovih zakonih, ki so jih naredili. 20 Gospod je zavrnil vse Izraelovo seme, jih prizadel in jih izročil v roko plenilcev, dokler jih ni pognal izpred svojega pogleda. 21 Kajti Izraela je odtrgal od Davidove hiše in Nebátovega sina Jerobeáma so postavili za kralja. Jerobeám je Izraela pregnal od sledenja Gospodu in jih primoral, da zagrešijo velik greh. 22 Kajti Izraelovi otroci so hodili v vseh Jerobeámovih grehih, ki jih je ta storil; niso se odvrnili od njih, 23 dokler ni Gospod Izraela odstranil izpred svojega pogleda, kakor je govoril po vseh svojih služabnikih prerokih. Tako je bil Izrael odveden proč iz svoje lastne dežele v Asirijo do današnjega dne.

24 Asirski kralj pa je privedel ^{▼▼[Okoli leta 678 pred Kristusom.]} može iz Babilona, iz Kute, iz Avája, iz Hamáta in iz Sefarvájima ter jih namesto Izraelovih otrok postavil v mesta Samarije. Samarijo so vzeli v last in prebivali v njenih mestih. 25 Na začetku njihovega prebivanja je bilo tam tako, da se niso bali Gospoda, zato je Gospod mednje poslal leve, ki so usmrtili nekatere izmed njih. 26 Zato so asirskemu kralju govorili, rekoč: „Narodi, ki si jih odstranil in postavil v samarijska mesta, ne poznajo sodbe Boga dežele, zato je mednje poslal leve in glej, ti jih pobijajo, ker ne poznajo sodbe Boga dežele.“ 27 Potem je asirski kralj zapovedal, rekoč: „Odvedite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih privedli od tam in naj gredo in prebivajo tam in naj jih naučijo sodbe Boga dežele.“ 28 Potem je eden izmed duhovnikov, ki so ga odvedli iz Samarija, prišel in prebival v Betelu ter jih učil kako naj se bojijo Gospoda. 29 Vendar je vsak narod izdelal svoje lastne bogove in jih postavil v hiše visokih krajev, ki so jih naredili Samarijani, vsak narod v svoja mesta, v katerih so prebivali. 30 Možje iz Babilona ^{▼▼[Babilon: hebr. zmešnjava.]} so naredili Sukót Benót, ^{▼▼[Sukót Benót: hebr. kabine hčera; bordeli, to je, malikovalski šotori za nečiste namene.]} možje iz Kute so naredili Nergála, možje iz Hamáta so naredili Ašimája, 31 Avéjci so naredili Nibháza in Tartáka, Sefarvéjci pa so svoje otroke v ognju sežigali Adramélehu ^{▼▼[Adraméleh: hebr. ime asirski malik.]} in Anamélehu, ^{▼▼[Anaméleh: hebr. asirsko božanstvo.]} sefarvájimskima bogovoma. 32 Tako se se bali Gospoda in si postavili najnižje izmed njih za duhovnike visokih krajev, ki so zanje žrtvovali v hišah visokih krajev. 33 ^t Bali so se Gospoda in služili svojim lastnim bogovom po običaju narodov od ^{▼▼od…: ali, ki so jih odvedli proč od tam.} katerih so jih odvedli. 34 Do tega dne počnejo po prejšnjih navadah. Ne bojijo se Gospoda niti ne delajo po svojih zakonih ali po svojih odredbah ali po postavi in zapovedi, ki jo je Gospod zapovedal Jakobovim otrokom, katere ^v je imenoval Izrael, 35 s katerimi je Gospod sklenil zavezo in jim naročil, rekoč: „Vi ^w se ne boste bali drugih bogov, niti se jim ne boste priklanjali, niti jim služili, niti jim žrtvovali, 36 temveč Gospoda, ki vas je privedel iz egiptovske dežele z veliko močjo in z iztegnjenim laktom, njega se boste bali in njega boste oboževali in njemu boste žrtvovali. 37 Zakone, predpise, odredbe in zapoved, ki vam jo je zapisal, boste obeleževali, da jih izvajate na vékomaj in ne boste se bali drugih bogov. 38 Zaveze, ki sem jo sklenil z vami, ne boste pozabili, niti se ne boste bali drugih bogov. 39 Temveč se boste bali Gospoda, svojega Boga in on vas bo osvobodil iz roke vseh vaših sovražnikov.“ 40 Vendar niso prisluhnili, temveč so počeli po svoji prejšnji navadi. 41 Tako so se ti narodi bali Gospoda in služili svojim rezanim podobam, tako njihovi otroci in otroci njihovih otrok, kakor so počeli njihovi očetje, tako počnejo do današnjega dne.